Pego ya AfriForum e utolla bošoro bja ditlhaselo tša dipolaseng
Pego e mpsha ya AfriForum – yeo e hlahlobago ditlhaselo tše 47 tše tše di fapanego tša polasa tšeo di diregilego lebakeng la nywaga e šupago – e utolla mokgwa o boeletšwago wa tlhokofatšo woo go wona batlhasedi ba dirišago mekgwa e fapafapanego go tlaiša bahlaselwa mmeleng le maikwelong.Pego ye, yeo e nago le sehlogo se se rego: More than robbery: Violence during attacks on farms and smallholdings in South Africa, 2019–2025 (Go feta bohodu: Dikgaruru nakong ya ditlhaselo tša dipolaseng le dikgwebo tše nnyaned ka Afrika Borwa, 2019–2025, e lokolotšwe lehono gomme e tiišetša gore bošoro bjo bo feteletšego bjo bo hlaolago ditlhaselo tše dingwe tša dipolaseng bo bontšha gore ditiragalo tše ga se bohodu feela.
Motheong wa nyakišišo ye, mokgatlo wa ditshwanelo tša batho o phetha ka gore bošoro bjo bo dirišitšwego nakong ya ditlhaselo tša dipolaseng tšeo di ahlaahlilwego ke bja mohuta wo o ka hlaolwago e le tlaišo; gore tlaišo nakong ya ditlhaselo tša dipolaseng ke tiragalo yeo e diregago nageng ka moka; le gore go ka dirwa molato wa go bolela gore ditlhaselo tša dipolaseng ke bosenyi bjo bo sa tlwaelegago e le ka kgonthe.
Nyakišišo ya AfriForum e utolla gore bahlaselwa ba ditlhaselo tšeo di ithutwago ba ile ba kgotlelela go tlaišwa leboelela, go fišwa, go hlabja ka thipa, go kgangwa le go gobošwa o šoro mmeleng, maikwelong le ka tša botona le botshadi. Nyakišišo e tšweletša dilo tše nne tše bohlokwa tšeo di hweditšwego, e gatelela gore ditlhaselo tša polaseng tšeo di akaretšago go tlaišwa di na le dika tše di swanago mabapi le dibetša tšeo di dirišwago, dikgobalo tša mmele tšeo di hwetšwago ke bahlaselwa, go dirišwa ga kgapeletšo le go dirišwa ga bošoro bjo bo feteletšego.
Go ya ka Jacques Broodryk, Seboleledi se Segolo sa , AfriForum sa Polokego ya Setšhaba, ditlhaselo tše šoro kudu tšeo di nyakišišitšwego ga di lekanyetšwe karolong e tee ya naga. “Ditlhaselo tše tša bošoro di direga profenseng e nngwe le e nngwe gomme di tiišetša gore ditlhaselo tša dipolaseng di bopa bothata bja tšhireletšego ya naga ya magaeng bjo bo nyakago karabelo e kgethegilego,” Broodryk o a hlalosa.
Ka gona AfriForum e kgopela mmušo gape go lemoga ditlhaselo tša dipolaseng bjalo ka bosenyi bja pele le go di lwantšha – go swana le bosenyi bjo bongwe bja pele (go swana le bohodu bja tšhelete ge e sepetšwa, dikgaruru tša bong, meepo ye e sego molaong, le go gweba ka diphoofolo tša lešoka) – ka mokgwa wo o kgethegilego le maano.
“Ge e ba mmušo o kgona go lemoga sebopego se se kgethegilego sa bohodu bja tšhelete ge e sepetšwa le go gweba ka diphoofolo tša lešoka le go hlama maano a kgethegilego a go lwantšha ditšhošetšo tšeo, ga go na lebaka le le kwagalago leo ka lona ditlhaselo tša dipolaseng di swanetšego go swarwa ka tsela e fapanego.” go gatelela Broodryk. “Sebopego sa ditlhaselo tša dipolaseng se nyaka tshedimošo e kgethegilego, dinyakišišo tše di kgethegilego, methopo ya maleba ya maphodisa le tirišano le ditšhaba tša magaeng.”
AfriForum e bile e ipiletša go mmušo le baetapele ba sepolotiki gore ba ganetše ka go se pepetletše polelo ya lehloyo yeo e lebišitšwego go ditšhaba tša balemi ba Afrika Borwa – go swana le pina ya “Kill the Boer”.
“Baetapele ba tša dipolitiki ba ka se bolele gore ba tloga ba tshwenyegile ka go lwantšha bošoro mola ba dutše ba ikhomoletše ge polelo ya lehloyo yeo e lebišitšwego setšhabeng se itšego e tlwaelegile,” go bolela Broodryk.
Pego ya mafelelo ya AfriForum e tšwela pele go tiišetša gore ditšhaba tša magaeng di ka se kgone go ithekga feela ka karabelo ya mmušo malebana le bosenyi bja bošoro. Ge e le gore boikarabelo bja molaotheo bja polokego ya setšhaba bo letše go mmušo, ditšhaba di swanetše go matlafatšwa go bapala karolo e mafolofolo ya go itšhireletša, kudu-kudu moo methopo ya maphodisa le bokgoni bja go arabela di sa lekanego,” o gatelela bjalo Broodryk.
Ka fao, AfriForum e tla tšwela pele go katološa le go matlafatša ditshepetšo tša yona tše 178 tša boagišane le tša dipolase le go šomela go hlahla baithaopi gammogo le go katološa bokgoni bja yona bja go arabela ka go ikgetha, theknolotši le dinetweke tša yona tša poledišano. Ka ge ditla-morago tša mmele le tša maikwelo tša ditlhaselo tša dipolaseng di fetela ka kua ga lefelo la bosenyi, mokgatlo o tla oketša gape le bokgoni bja yuniti ya wona ya dikgobalo gomme wa tšwela pele go ngwala ditlhaselo tša dipolaseng. AfriForum gape e tla tšwela pele go utolla boemo bjo ditšhaba tša magaeng di lebanego le bona le go šomiša kgatelelo go mmušo go netefatša phethagatšo ya maleba ya leano la bosetšhaba la polokego ya magaeng.
Sepedi
