Molaokakanya wa Traditional le Khoi-San Leadership wo o lwantšhanago le diklareišeni ya UN, AfriForum e kgopela Ministara (Letona) go phethagatša tiro ya gagwe ka go hlokomela ditšo tša ditšhaba.
Go ya ka AfriForum, molaokakanywa wa Traditional and Khoi-San Bill wa 2024 (TKLB) go ya ka fao o theilwego, o lwantšhana le molao wa United Nations Declaration on the Rights of Indigenous Peoples (UNDRIP). Ka fao, AfriForum lehono e išitše kgopelo go Ministara wa Cooperative Governance le Traditional Affairs (COGTA), Velenkosini Hlabisa, gore a šetše dinyakwa le ditokelo tša ditšo tša ditšhaba ka go dira diphetogo ka go molaokakanywa wo.
AfriForum e tšwetšipele ka go lemoša gore molaokakanywa wo o swanela go fetolwa gore o bontšhe hlompho le seriti sa magoši, meloko ya bogošing le ditšhaba, le go ba neela maatla a go etapele go iša batho go bokamoso bjo ba ipeakanyetšago bjona. Lengwalo le la go ya go Ministara (Letona) le tla ka morago ga pego yeo AfriForum ye e ngwadilwego e fa ditšhišinyo ka ga molaokakanywa wo, mo bekeng ya go feta.
Go ya ka Barend Uys, Hlogo ya AfriForum ya Intercultural Relations and Cooperation, ka fao molaokakanywa o ngwadilwego ka wona o dira gore go be le dipelaelo. Ka go phetolo ya palamente ya 2023, Tona ya (Ministara wa) COGTA e retile le go hlaloša UNDRIP go ba “motheo wo o lekanyeditšwego wa tšwetšopele, seriti le hlompho ya badudi goba setšhaba”seo se “hlalošago ditokelo tša batho le go hlaloša ka fao di amago maloko a a itšego a badudi le ditšhaba tša lefase la rena. Le ge Mmušo wa Afrika-Borwa o amogela diklareišeni ye, TKLB e ganana kudu le dikokwane tšeo diklareišeni ye e di šišinyago.
Ka go lengwalo la go ya go Hlabisa, AfriForum e hlaloša gore:
- Molaokakanywa wo ga ona toka e bile ga o nyakegi ka ge o dumelela fela maemo a mabedi a boetapele bja ditšhaba tša ba Khoi-San mola e le gore go na le maemo a mararo a boetapele bja ditšhaba tša magae,
- Dišhaba tša Khoi-San ga se di akaretšwe ka go ya go emela ditaba tša ba Khoi-San le ge e le gore ba kgona go ikemela go fa le go sekaseka melao le dihlabollo tša ditšo le melao yeo e amago ditšhaba tša Khoi-San.
- Temana ya 16(18) le 16(19) e fa Tonakgolo maatla a go tšeya naga ya setšhaba ka kgang, ba rata go ba ba sa rate, (ke ka taelo ya maatla a tirišo ya “amend the area of jurisdiction”) ge a seno begela lekgotla la kgoro ya mošate goba khansele ya ka tlase.
- Tonakgolo o fiwa maatla a go tšeya (go amoga) maatla le mešomo ya khansele goba lekgotla la kgoro ya mošate mo lebakeng leo le (goba nako yeo e) sa tsebjego, e bile go se na yoo goba bao ba hlokomelago gore o sepetša dilo ka tshwanelo goba aowaa.
- Molaokakanywa o fa Tonakgolo maatla a go tšeya diphetho ka go kwano ye nngwe le ye nngwe yeo lekgotla la setšo le magoši ba e tsenelago, goba ka go ba amoga maatla ao ba bego le ona.
- Molaokakanywa wo ga o fe magoši le makgotla a magoši maatla a go etapele, go hlama le go tšweletša dikakanyo tša tšwelopele le diprojeke tša setšhaba. E fela o fokotša maatla a go itirela le go itšwetšapele ga setšhaba.
- Molaokakanywa wo, ka seemo seo o lego ka wona gona bjale, o lwantšhana le di temana goba diatikile tše mmalwa tše di lego ka go UNDRIP.
“Peakanyo ya mantšu ka go molaokakanywa wo e fa maseme a gore ga se ya ngwalwa go lebeletšwe le go nagana ka tšwetšopele le poloko ya mekgwa ya setšhaba, gammogo le setšo, dipolelo, melao le bohwa bja setšhaba. Go bonala e kare maikemišetšo e be e le gore balaodi ba mmušo ba kgone go ba le taolo ye e tletšego ka go fokotša maatla a magoši gammogo le makgotla le mešate ya magoši” A bolela bjalo Uys.
Uys o fa ngangišano ya go hlaloša gore “sebakeng sa gore e be molaokakanywa wa go matlafatša boetapele bja setšo, makgotla le ditšhaba tša magae gore a lote bohwa le bokamoso bja bona, molaokakanywa wo o ba amoga goba go ba tšeela maatla ao o a neelago balaodi le baetapele ba mmušo.”
“Phedišano le kagišano ka khutšo ya merafe ya ditšo tše difapafapanego mo nageng di itheile godimo ga kwano le tšhomišano gare ga ditšhaba tše di fapanego tšeo le tšona di itheilwego ka go kamogelano le hlomphano. Ke ka fao AfriForum e gapeletšago gore go agwe neteweke ya ditšhabatšhaba tša go fapafapana tšeo di tlago thušana mo mabakeng a go swana le a, gore go be le bokamoso le phedišano ye botse gare ga ditšhaba tše di fapanego le bana ba rena mo lefaseng la borwa bja Afrika.” O fetša ka gorealo Uys.